Kaj je obveznica?
Obveznica je posojilo. Denar posodiš državi, banki ali podjetju, v zameno pa vsako leto dobiš fiksne obresti (imenujemo jih kupon) in na dogovorjeni datum celoten znesek nazaj. Nisi lastnik nobenega dela izdajatelja — si posojilodajalec, ne solastnik. Zato obveznice praviloma nihajo manj kot delnice, a na dolgi rok tudi prinesejo manj.
Obveznica je posojilo: fiksne obresti vsako leto in celoten znesek nazaj na koncu.
Primer s številkami
Kupiš obveznico po tečaju 100 za 10.000 €. Traja 5 let, kupon je 3 %.
- Vsako leto dobiš 300 € obresti.
- Po 5 letih dobiš svojih 10.000 € nazaj.
- Skupaj 1.500 € obresti v petih letih — ne glede na to, kaj je medtem počela borza.
Če prodaš pred koncem, dobiš tisto ceno, ki jo trg ponuja tisti dan. Lahko je nad ali pod 100.
Zakaj se cena premika, ko se premikajo obrestne mere
Tvoja obveznica plačuje 3 %. Če obrestne mere na splošno zrastejo na 5 %, nihče ne bo plačal 100 za tvojo obveznico s 3 % — pri novi lahko dobi 5 %. Zato cena tvoje pada, dokler dejansko ne prinaša 5 %. Če obrestne mere padejo, cena tvoje zraste. Obresti gor = cena dol, in obratno. Dlje kot obveznica traja, bolj niha njena cena.
Če obveznico držiš do zapadlosti, te nihanja cene ne zadevajo: še vedno dobiš 300 € na leto in 10.000 € na koncu.
Tri vrste, ki jih srečaš
- Državne obveznice: Posojilo državi. Zelo varne, nizke obresti. Slovenija je v zadnjih letih izdala tudi obveznice, namenjene neposredno prebivalstvu.
- Krite (hipotekarne) obveznice: Posojilo banki, zavarovano s stanovanjskimi krediti. Veljajo za zelo varne.
- Podjetniške obveznice: Posojilo podjetju. Višje obresti, ker podjetje lahko propade. »High yield« pomeni visok donos — in visoko tveganje.
Večina začetnikov ne kupuje posameznih obveznic, ampak obvezniški sklad ali ETF, ki jih ima na stotine.
Davek
Obresti in dobiček od obveznic se obdavčijo, a po pravilih, ki niso enaka kot pri delnicah — in se razlikujejo od države do države. Za Slovenijo poglej davčne strani v tem slovarju, na primer lestvico po letih. Kiggo ne vodi tvojih davkov; to počneš ti, s svojim posrednikom in FURS.
Tipična začetniška napaka
Verjeti, da obveznica ne more pasti. Lahko — vsakič, ko zrastejo obrestne mere. Le na nič ne more pasti, če izdajatelj ne propade, ob zapadlosti pa dobiš dogovorjeni znesek.
Tako to vidiš v Kiggu
Kiggo je narejen za delnice in ETF-je. Če poiščeš obvezniški ETF, Kiggo pokaže, da gre za obvezniški sklad, in izpusti kazalnike, ki imajo smisel samo pri delnicah. V slovarju v aplikaciji je ob obveznici majhna časovnica s kuponi in vračilom glavnice.
Povezani pojmi
Pogosta vprašanja
So obveznice varne?
Varnejše od delnic, a ne brez tveganja. Cena pade, ko zrastejo obrestne mere, podjetje pa lahko propade. Državne obveznice stabilnih držav veljajo za zelo varne.
Kaj je kupon?
Fiksne obresti, ki jih obveznica plačuje — recimo 3 % na leto od nominalnega zneska. Ime izvira iz časov, ko si s papirne obveznice odrezal kupon, da si dobil obresti.
Kaj pomeni tečaj 100?
Da se z obveznico trguje natanko po znesku, ki ga dobiš ob zapadlosti. Pod 100 kupiš z diskontom in dobiš višji dejanski donos; nad 100 plačaš premijo in dobiš nižji.
Kiggo razlaga — Kiggo ne svetuje. Nikoli ti ne povemo, kaj kupiti ali prodati, kazalniki pa se primerjajo samo med podjetji iz iste panoge. Odločitev je tvoja. Zadnja posodobitev: 2026-09-23.
Napisal Claus Frisch, ustanovitelj Kigga. Ne svetovalec, ne banka — Kiggo razlaga, ti se odločaš.
